Oratorij 2010 - Pazi cajt
Najprej si lahko ogledate videopovzetek, nato sledi izbor slik, na koncu pa še daljši povzetek Oratorija Sveti Duh 2010.
Za nami je že tretji svetoduški oratorij, teden veselja, smeha in razigranosti. Da pa je vse potekalo tako kot je moralo, smo animatorji tudi letos s prvimi pripravami začeli že marca. Teden pred oratorijem smo se – sedaj že tradicionalno – odpravili na pripravljalni vikend na Jošta. Tam smo medse sprejeli nove animtorje (letos jih je bilo kar 6), pripravili kateheze ter se v sproščenem ozračju pripravljali na dogodek, ki smo ga že tako dolgo čakali...
...in naposled smo ga le dočakali. Čisto zares se je torej začelo v nedeljo, 25.7. s sveto mašo ob 9. uri, med katero smo vsi animatorji (letos nas je bilo 22) prejeli blagoslovljene zapestnice kot znak povezanosti skupine. Sledila je uvodna prireditev, kjer smo letos še posebej pazili na to, da so zraven tako pri kvizu kot pri pantomimi sodelovali tudi starši (še vedno se čudimo, ko pomislimo, kako so npr. lahko pravilno uganili »vlak smrti«). Nato so bile na vrsti predstavitve delavnic (Maneken d.o.o., Dobrovoljčki, športna, Freestyle, ustvarjalna, slaščičarska, Mladi raziskovalci, Potovanje čebelice Maje) ter povsem na koncu še nekaj dodatnih navodil staršem.
Vse prej omenjene delavnice so nato skozi celoten oratorij otrokom ponujale različne aktivnosti ter jim pomagale odkrivati in razvijati njihove talente. Manekeni so tako izdelali svoja oblačila, Dobrovoljčki so dan polepšali ostarelim, športniki so pridno nabirali kondicijo, Freestyle delavnica je poskrbela za učenje različnih trikov (npr. žongliranje), pri ustvarjalni ni manjkalo lepih zapestnic, verižic, okvirjev, ipd. Mladi raziskovalci so izdelovali rakete ter eksperimentirali s tekočim dušikom. Pri delavnici Potovanje čebelice Maje pa so se otroci med drugim s traktorjem odpeljali na krajšo vožnjo po Sorškem polju. Otroci s slaščičarske delavnice pa so vsak dan pripravili slastno pecivo.
Še pred delavnicami je bila vsak dan na sporedu oratorijska igra o Momo, njenih prijateljih ter Sivih gospodih. Sledile so kateheze, nato pa še letošnja novost na našem oratoriju – skupna molitev. Takrat smo se zbrali skupaj in pol ure časa namenili našemu skupnemu prijatelju Jezusu. Vsakič smo v sklopu skupne molitve za otroke pripravili posebno dejavnost.
Tudi letos smo imeli oratorijsko tržnico, kjer so otroci za opravljena dobra dela dobili določeno število časov (letošnja oratorijska valuta). Z njimi so si lahko nato kupili različne nagrade. Vsak dan (z izjemo srede – izlet) so bile na sporedu tudi velike igre. Vključevale so raznorazne štafete, izdelovanje stvari iz lego kock, grajenje srednjeveških zgradb in vasi, kvize, teke animatorjev, »scoutball«, vlečenje vrvi...Prav vse skupine – Sekunde, Minute, Ure, Dnevi, Leta, Desetletja, Stoletja in Tisočletja so se izkazale s požrtvovalnostjo in z medsebojnim spodbujanjem.
V sredo smo se odpravili na izlet. Ogledali smo si Rupnikovo linijo – sistem utrdb iz 2. svetovne vojne. Po malici smo se vrnili do avtobusov, kjer nam je lovec razkazal svojo puško ter daljnogled ter opisal nekaj lovskih prigod. Lep izlet nam je še dodatno polepšalo tisti dan res prekrasno vreme. Sreda pa ni bila nekaj posebnega le zaradi izleta. Po himni, ko je večina otrok odšla domov, so z animatorji ostali starejši udeleženci oratorija. Skozi celotno popoldne smo igrali odbojko, »scoutball« (odvil se je pravi derbi – igrali sta ekipi Svetega Duha in Virmaš). Zvečer je napočil čas za peko hrenovk. Kmalu pa je že sledila pantomima, ob kateri smo se vsi zelo nasmejali. Tudi prespali smo tisto noč kar v Angelinem domu pri sestrah uršulinkah.
V petek je bila na sporedu še zaključna prireditev. Predstavila se je vsaka delavnica, animatorji pa smo zaigrali skeč ter na ta način pošteno nasmejali občinstvo. Zbrano občinstvo pa je nagovorila tudi s. Metka Capuder, ki je pred leti učila verouk pri Svetem Duhu, letos pa je bila naša oratorijska gostja.
Z zaključno prireditvijo se je letošnji svetoduški oratorij končal. Animatorji smo bili zadovoljni z izvedbo in bili veseli, da smo svoj čas tisti teden zares povsem namenili otrokom, ki so se udeležili oratorija (letos jih je bilo 82) in tako res pazili, da smo čas (oz. kot lahko preberete na naših majicah – mi bi po domače rekli »cajt«) izkoristili za nekaj posebnega.